9 ur in 59 minut užitka - prolog

Končati preizkušnjo Ironman prej kot v 10-ih urah! Za nekoga pregrešna želja, za enega mission imposible, mogoče za koga nič posebnega, saj jo lahko konča v devetih urah. Kaj sploh potrebujemo da uspešno končamo ta triatlon? Koliko opreme, koliko denarja, koliko časa? Dejansko ima vsak svojo formulo. Vsekakor je smiselno vložen čas maksimalno izkoristiti, da zares nobene vložene minute ne vržemo proč. Da je temu res tako, je najbolje, da vam pri pripravi svetuje nekdo, ki ima znanja iz tega področja ali pa obilico izkušenj.

V naslednjih 31-ih tednih vam bom postopno predstavil enega izmed možnih modelov priprave za nastop na Ironmanu. Trening po programu se bo pričel z 12.12.2011 in bo najprej obsegal 6 tednov uvajanja v trening, nato pa še 6 štiritedenskih ciklov priprave do nastopa. Vse kar bo opisano, bo povzeto po dejansko opravljenem treningu mladega fanta, ki je star okoli 30 let, imenovali pa ga bomo Triatlonec1. 

Da bo predstavitev modela treninga čimbolj nazorna, bomo predstavili konkretne vrednosti treningov, testiranj, ter količino časa in denarja porabljenega za ta projekt. Cilj je jasen, zaključiti  dirko pod 10 ur, če bo po polovici treninga kazalo drugače, se lahko cilj spremeni.

Prvi korak, je ugotovitev kvalitete in kvantitete opravljenega treninga do sedaj in merjenje inicialnega (začetnega) stanja sposobnosti. To bomo storili prihodnji teden, potem pa akcija!

Dan rekordov v Rothu

Nekaj tednov nazaj, smo v Celovcu lahko videli na delu enega izmed najboljših ironmanov vseh časov. Marino Vanhoenacker je postavil svetovni rekord, oziroma najhitrejši čas dosežen v tej diciplini. S časom 7:45:55, je za več kot 4 minute izboljšal star rekord, ki je bil dosežen v Rothu več kot 10 let nazaj. Vsi ki so bili na Koroškem, so od navdušenja pokali po šivih, priča so bili predstavi "nadsposobnega" triatlonca. 

Ampak kaj, ko je vsa evforija iz Celovca trajala le sedem dni. Očitno je v Roth-u šlo še hitreje! Idealne vremenske razmere, ravninska proga, vesoljska tehnologija ter maksimalno pripravljeni nastopajoči so prinesli svetovna rekorda tako v ženski kot moški kategoriji. Andreas Raelert je tekmo končal z neverjetnim rezultatom 7:41:33, Chrissie Wellington pa v še bolj neverjetnih 8:18:13!!!!!

Z veseljem dajem na glasovanje, kateri rekord je boljši in kako dolgo bosta zdržala. 

Zmagovalec prejme vsaj pivo!

Ironman kot fenomen

Ironman, je eden izmed težjih športnih izzivov, s katerim se spoprijema veliko število rekreativnih in profesionalnih športnikov. Preplavati 3.8 km, prekolesariti 180 km in nato še preteči 42,2 km, se na prvi pogled zdi skoraj nemogoče. Ravno ta občutek nemogočega pa je vodil do nastanka te športne panoge. Družba ameriških vojakov, ki so ob preveč popitih Bud-ih prišli na idejo, da združijo plavalni, kolesarski in tekaški maraton v Honoluluju v eno preizkušnjo, so krivi, da se mnogo rekreativcev v sodobni družbi vsak dan bori v službi in doma, da bi imeli dovolj časa za trening.

Tudi oni sami se niso zavedali v kaj se spuščajo in kaj bo iz njihove nedolžne stave ob pivu nastalo. Lahko bi rekli celotno svetovno gibanje, globalni (marketinški) fenomen ali pa kar kaprica družbe, ki si to zadevo lahko privošči, časovno in finančno.

Najboljši tekmovalci v Ironmanu, prizkušnjo končajo v osmih urah in hitreje, za trening porabijo 30 - 40 ur tedensko - full time job!

Najboljši rekreativni tekmovalci končajo Ironman približno v devetih urah, za trening porabijo 12 - 20 ur tedensko, ob tem morajo ponavadi oddelati še 40 ur v službi, popestovati sina ali hčer in se posvetiti ženi ali možu. Vse njihove misli so usmerjene v trening, v prehrano, v tehniko plavanja, kako do hitrejšega kolesa, itd. Najbolj zavedni si omislijo trenerja, ki jim lahko s svojimi nasveti pomaga tako, da je njihov čas, ki ga porabijo za trening maksimalno izkoriščen, ter, da so na Ironmana maksimalno pripravljeni.

Menda je občutek ko končaš Ironmana nepopisen, fenomenalen, boljši kot na dobrem koncertu. Čeprav ti je druga polovica tekaškega dela res težka in si obljubiš, da kaj takšnega pa ne rabiš več trpeti, se že čez pol ure po prihodu v cilj pogovarjaš s kolegi, da drugo leto bi pa lahko šlo hitreje. In to je fenomen Ironmana ter njemu sorodnih preizkušenj. Ko enkrat poizkusiš, te zagrabi, triatlonska subkultura te potegne vase in postaneš zasvojen. Zasvojen, zdrav, poln energije in utrujen od treninga, ki ga je vedno premalo.  

Triatlon ti zaznamuje življenje. Enim ga je že, enim ga še bo, zagotovo!